Modernizacija koša

Hči se je odločila, da bo njen koš za perilo postal skoraj štirideset letni babičin koš.

Le ta se je po srečnem naključju izognil deportaciji na smetišče ob naši selitvi pred devetimi leti. Kako mu je to uspelo mi ni čisto jasno.

Do pred kratkim je bivakiral na naši podstrehi, dokler ni hčerkica z svojimi velikimi očki, poglavarja družine pregovorila, da ji naredi stopnice na podstreho.

Da slučajno ne bi prišlo do pomote in bi fanta slučajno skušala zasesti del podstrehe je to uspešno preprečila z označbami



O tem, kaj je danes na podstrehi raje ne govorim.........trmasto gledam stran.

Tako, je koš končno dočakal dan, ko sem si ga bolj natančno ogledala ter se odločila, da hčerkici z velikimi okicami ugodin in svoje ročice zaposlim s starim vonjavami prepojenim košom.

                                                                                                                          Se nadaljuje....

In tako nastane iz starega novo

Posteljica za našega peseka, je pravzaprav trening za veliki projekt prihodnosti, ki vključuje blago starih kavbojk.

Sestavljanje izrezanih krpic, ni ravno mačji kašelj.



Dno pasje posteljice


Na prvi pogled izgleda preprosto, a ko prideš do kotov....



Za zgornji del sem uporabila odsluženo kapno. Mehkejše dno je obloženo z novim vitalinom, obroba pa je polnjena s polnilom iz starega pasjega domovanja.


In tako

Napis na kostki je prispeval najmlajši najstnik

Naj prišepnem: pisanje ni njegova disciplina, a tu se je potrudil.

Mislim, da je Brin zadovoljen z novim bivališčem.

In danes....

Danes, štiri leta kasneje:
Mama: "Pelji Prosim Brina na sprehod..... Ej, a slišiš, pel psa na sprehod"
Mala Macka:  "Nimam časa."
Mama: "Brin rabi vodo!"
Mama: "Zakaj je Brin brez vode?"
Mladež: Hmm.....

Klasika, a.

Nekje sem prebrala .... in ko stopijo otroci v najstniška leta, si mora mama kupiti psa, saj jo bo le on vedno, ne glede na vse, edini vesel, ko bo prišla domov.

Ja bo držal. Sem že doživela pripombo: "Sam da prideš domov, pa že težiš."
K sreči nimamo veliko takih dni.... imajo srečo, da imam dolgo "lajtngo".

Kakorkoli....po štirh letih je potrebno tudi kužku kaj prenoviti. Tokrat je na vrsti njegova "posteljica".

Zaradi dotrajanosti, se je ne upam niti oprati, saj bi mi v stroju razpadla na prafaktorje.

Pogledala sem po hiši in našla:

Staro kapno ter

stare kavbojke.

No pa da vidimo, kaj lahko iz tega naredim.

Kdor zna...

Mama: "Ti, a bi malim za novo leto kupila kužka?"
Ata: "A si nora. Ni govora."
.
(mine leto al dve)
.
Mala macka: "Jaz bi pa kužka. Bom vse JAZ zanj naredila. Častna."
Mala macka: "Res bi kužka."
Mala macka: "Hočem kužka."

Ata: "Misliš, da bi res mel kužka. Kolega ma mladička, ki ga bo moral dat uspavat, če zanj ne najde doma.
        Bo poslal sliko."
Mama: "Ne, vem...."

Ata, Mama: "Pa boste res skrbeli za njega? Ga vozili na sprehod, mu dajali jesti itd.?"
Vsa mladež: "Ja, valjda. Ni dab govorl."

....in tako nekega lepega dne, malce pred Božičem, štiri leta nazaj je prišel k nam

BRIN

Njegova prva naloga je bila:  priti do kar se da največ piškotov, ki so viseli na novoletni smrekici.

Druga naloga:  ostati nevzgojeni očarljivec

PERFEKCIONIZEM

Mam dve frendici, ki težita k popolnosti. Teženje k popolnosti je naši in verjetno tudi nekaterim drugim generacijam predstavljeno kot zelo zaželjena vrednota, ki je občudovanja vredna.

Dostikrat sem pri razgovoru z njima dobila manjvrednostni občutek, saj sama predstavljam pravo nasprotje popolnosti. Začne se že pri gospodinjstvu, kjer je moj moto: NE BOM SUŽNJA SVOJE HIŠE. 

Kar pa se tiče ustvarjalnosti, je moje reklo : NIČ NE ZNAM NAREDITI DOBRO, zakaj bi se pol sploh trudila.

Ja, ob njiju in ob drugih k popolnosti strmečih ljudeh se oseba mojega kalibra počuti kot "nekvaliteten proizvod človeškega bitja".

In glej ga zlomka. V roke dobim knjigo Tare Leigh HOW TO BE CREATIVE in preberem:
"If you are a person who is afraid to try something before you feel you know everything about it, you are preobably a perfectionist......the problem with perfectionism is that "Perfectionism doesn't make you feel perfect. It makes you feel inadequate....Why do something if it can't be done perfectly?

Perfectionism can become an excuse to justify procrastination."

Ohhhh....še je upanje zame. .

Sklep:    POSTALA BOM PERFEKCIONISTKA, ampak samo na ustvarjalnem področju, kar se tiče gospodinjstva....ostaja zgornji moto - škoda dragocenega časa za pucungo.

Tako nisem zagnala puške v koruzo in nadaljevala s svojim ustvarjanjem in zelo razveselila svojo najstnico

Ugotavljam, da je popolnost ročnih del ravno v njihovi nepopolnosti.