Oh, kako paše. Ni lepšega kot sončen dopoldan v Ljubljani. Sprehodiš se ob Ljubljanici in srce ti kar plapola od vznemirjenosti. Rožice, različni odtenki zelene, nasmejani ljudje, razoživi otroci, domači ljubljenčki in.....Artmarket.
In seveda nisem mogla mimo mojih prijateljic
Lepo jih je bilo videti in še posebej mi je bilo všeč, da sem lahko naredila nekaj slik.
Naravnost čudovito.
Tudi včeraj je bil čudovit dan. Sicer oblačen in deževen, a zaradi dobre družbe enkraten.
Na dolgo pot proti Prekmurju smo se odpravile; Polona -
Frišno novo jutro , Vesna -
Sobazrazgledom ter moja malenkost.
Po jutranji kavici smo dobre volje sedle v avto ter zapeljale na bližnjo avtocesto. Mine nekaj časa in nato Polonin vzklik; Kam pa zdaj? Celovec al Beljak... Kaj, Kaj... morala bi vprašati Murska Sobota al Lendava al nekaj takega.
In tako, smo se smejoče, pred Tržičem obrnile nazaj proti Ljubljani in se zapeljale pravi avtocesti proti Mariboru. To je pa tako, ko se tri ženskice v avtu zaklepetajo.
Pri zelo prijaznem gospodu Trstenjaku v Razkrižju smo si nato po dolgi vožnji z veseljem ogledale:
Ni, da ni. Vse to so naredile pridne roke prekmurcev in to je potrebno ceniti.
Seveda, pa smo si po napornem poslovnem obisku, zaslužile tudi pravi domači prekmurski obed. Obiskale smo gostilno
in si privoščile
Boršč. Nič ni ostalo. Lakota je bila prevelika, hrana predobra.
|
Poljske rožice na mizi - neprecenljivo
|
|
Kavica za piko na i |
|
in nekaj za domov |
Seveda tudi pot domov ni šla brez zapletov, a ena blamaža na dan je več kot dovolj.