OSTANKI

Kaj narediš, ko ti ostane nekaj blaga?

Najprej malce jokaš, ker nisi bolj premišljeno kupil  blago. Sledi tolažba, da bo že za kaj prišlo prav in nato zasveti lučka.

Ja, kaj pa lahko storiš z blagom, ki je pisan na kožo najstnicam in njihovi veliki želji po nošnji superg (beri All Stark)?

Ustvariš nekaj za njihovo dušo.

V najstniških letih dekleta potrebujejo tisoč in eno torbico, vrečko, denarnico......
in tako

Mislim, da je bil to zelo dobro porabljen ostanek blaga.

Ne vem kakšni uporabi jih bodo namenile, mislim pa, da ne bodo ostale prazne.

Spotoma pa sem se naučila še novega šiva.

Čudeži res obstajajo

Ne vem za vas, a meni več ali manj vse rožice take in drugačne v zelo kratkem času odidejo v večna lovišča.

Rada imam rože. Imela bi jih polno hišo. Cvetoče, pisane, zelene, bodeče... vse.

Na žalost, si za njih ne vzamem časa in tako neslavno propadejo. Nimam časa se z njimi pogovarjati, jih povprašati ali jih dovolj ali premalo zalivam, ali bi želele kakšno posebno prehranjevalno oskrbo.....

Najdaljšo, veteransko dobo v našem domovanju ima Slonova noga, pa še ta bi pred leti neslavno propadla, če ne bi bila tako trdoživa. Ima že domovinsko pravico, saj je pri nas dobrih enajst let. Vse ostale  rože imajo največ dve leti.

In tako prejmem preteklo leto za rojstni dan Orhidejo. Lepo, cvetočo. Že ko sem jo prijela v roke sem se žalostno zamislila nad njeno usodo.

Uživala sem v njenem cvetu in ko je ugasnila sem jo postavila v kot okenske police in jo, ko sem se spomnila tudi zalila. Štrcelj je neslavno sameval v zraku in me vseskozi nagovarjal naj ga že odrešim muk in ga pošljem v večna lovišča. Ne vem zakaj, mogoče je bila lenoba, da je nisem še odpisala.

In zgodil se je čudež. Natančno leto dni po njenem prihodu je zopet zacvetela. Nejeverno sem jo vsakodnevno ogledovala. In ko je polno zacvetela sem jo morala vsem pokazati. Gledali so me, kot da sem padla na glavo, da jim kažem eno navadno rožo, kot da bi bila ne vem kakšna dragocenost. A zame je postala dragocenost in to zelo lepa.

Kaj pravite? A, ni čudež lepote?

Dobila sem pritožbo.

Najmlajši član družine se je pritožil, da še ni bil deležen mojih novih kreativnih izdelkov in da je skrajni čas, da zadovoljim tudi njegovo željo.

In kakšna naj bi bila  -  ja medvedek, tak ali drugačen, saj je vseeno, samo da je medvedek.

V njegovem življenju imajo medvedki pomembno mesto. Ko je bil star štiri leta, smo na letalu pozabili njegovega priljubljenega medvedka. Vsake toliko se mu še milo stori in vzdihuje za njim. Noben medvedek, ki je sledil ni mogel nadomestiti izguljenega.

Je pa vsak medvedek zelo dobrodošel v njegovi zbirki in tudi ta ne bo ostal neopažen.

To je bil prvi poskus.
Ni bilo dobro. Sicer se ne vidi, a zadrga na spodnjem delu je izpadla obupno.
Odločila sem se, da je to potrebno popraviti in tako

je nastal novi medvedek  blazina.

Ni popoln, a važno je, da je moj malček zeeeloo zadovoljen.

Oh te punčke

Pred mano je bil postavljen izziv.

Naredila naj bi punčko iz blaga. Ja, valjda, kako težko pa je to sploh lahko. Mal blaga, mal šivanja, pa bo.

Sledil je pregled že uspešno sprovedenih punčkastih projektov, listanje revij, knjig.....

Sj bo, sj bo...

Počasi sem se prebijala skozi majhne koščke blaga, se jezila, ker krpice nikakor niso stale tako kot sem hotela. Sproti  prilagajala načrt končne izvedbe... kot aneksi, ki jih pišejo gradbinci in upala, da bo vsaj z ene strani izgledala OK.

Po nekaj sladkih mukotrpnih dneh, je luč sveta ugledala majhna dolgonoga punčara brez imena in lastnika.

Sprašujem se, kako bi to krhko dete preživelo v živahnih rokah majhne deklice.

Bom sporočila.

Nekaj novega

V zadnjem času pogledujem za knjigami, ki bi me lahko navdihnile pri odkrivanju moje dobro skrite kreativnosti.

Tako sem naletela tudi na knjigo "Očarljivi izdelki za dom". Če imaš v srcu kaj nostalgije, romantike, patetike..... te knjiga res očara.

Da opravičim svoj nakup pred svojo denarnico, sem morala nekaj iz nje tudi narediti.

Kot najbolj varna se mi je zazdela toaletna torbica.

Res ni bilo tako težko. Še zadrgo mi je uspelo lepo prišiti, kar je mali čudež.

Ko je na vrsti obdarovanje

Imam srečo, da imam za prijateljico Frišno, ki me je v preteklosti že pocrkljala z svojimi kreacijami.

Če slučajno ne veste, ima Frišna zeeelooo sofisticiran okus in ko pričneš razmišljati s čim bi jo obdaril za rojstni dan....ni preprosto.

Pa se mi je posvetila lučka. Zakaj je ne bi tokrat jaz presenetila s svojo kreacijo.

Zamisel sem dobila iz ene od njenih objav http://frisnonovojutro.blogspot.com/2011_12_01_archive.html
(upam, da bo povezava delovala, če ne pa malo pobrskajte v njenem decemberskem arhivu).

počasi sem vezla in sestavljala in tako je nastala blazinica za Frišnin rojstni dan

Al je Frišna zelo dobra igralka al pa je bila resnično vesela darila...mmmm

P.S.
Frišna ima RD šele junija, a sem jo preveč mučila, ko sem ji govorila, da ji nekaj pripravljam. Tako zelo se mi je smilila, da sem se odločila, da jo rešim muk in ji dam darilo malce prej.

In tako nastane nov koš

Kadar se človek loti kakšnih obnov, popravil, predelav, ti zelo prav pridejo znanstva med ročno spretnimi obrtniki

tako je meni prav prišel mizar Tine, ki mi je izrezal nov krog za koš. Hvala Tine, kavo in sendvič pa sem plačala tvoji ženi, tako da lahko zase plačilo izterjaš od nje.

Zamenjati sem morala tudi blazino, saj so leta naredila svoje

Najprej sem oblekla notranji del koša, ki je na koncu izgledal takole

Ja, sopergice so in

Nato je prišel na vrsto pokrov izdelan iz novega lepega kroga, oblikovane pene in izbranega blaga.

In tako je koš izgledal na koncu

Jaz bi ga seveda prebarvala, a Ajda se je odločila za "natur" videz.