Preteklo leto sem preživela kot bruc na Teološki fakulteti in se poskušala vživeti v študentsko življenje.
Malo morgen.
Saj so luštni in vsebina predavanj je bila tudi zanimiva in uspeh je bil tudi OK - povprečje 9 ; cool, a? Ampak to ni to.
Pa se mi je pokazala lučka na koncu tunela. Jaaaaa.....ročno delo....obujanje mrtvega v živo....starega v novo.....
To bo moje novo poslanstvo. Starim predmetom, prostorom bom namenila novo oblekico in jih obudila v življenje.
Da pa ne bo to kr neki, sem ustvarila ta blog, kamor bom svoje nove dosežke, ki bodo rasli z rastjo tega bloga (delo na računalniški pismenosti), večali in bogatili.
Da pa začetek ne bo pretežak.....je tu zadnji (upam) adventni koledar za moje nadobudne najstnike.
 |
| vivi - dec 2011 |
 |
| vivi - dec 2011 |
in končno končalo
 |
| Brin |
 |
| vivi - dec 2011 |
Vivi, dobrodošla med blogerje (je rekla ena, ki nima bloga)! Zdaj pa eno čisto empirično znanstveno zelopomembno vprašnje, kateri je ta EMŠO, ko nisi več mlad, to me je zmeraj matralo in morda bom naredila eno seminarsko na to temo;)
OdgovoriIzbrišiVšeč mi je adventič na stopnicah, triki, ker moraš hkrati občudovat, izbirat in pazit na rob (takoj je to cel dogodek). In koliko maš ti te mularije, da si pokupila mesečno zalogo tamalega Špara?
To je, ko prideš k zdravniku in ti le ta po tvojih tožbah o nenavadnih bolečinah pove, da je to povsem normalno znamenje starejših...beri po 40 letu. Jaz sem bila do takrat prepričana, da sem še mlada. A, ja, pa ko ti mlada damica v trgovini z oblačili pokomentira oblekico : "to je pa za mlajše veste".
IzbrišiImam tri najstnike in to je zelo drag adventni koledar, ki ga ne bom nikoli več naredila....mogoče za vnuke, ki jih pa še dolgo ne bo.