sreda, 27. marec 2013

Spet sem se malce poigrala z oblačenjem škatlic in spoznala da:

1. Kartonaste škatle niso najboljše za oblačenje v blago in to zato,



ker jih je težko odpirati in zapirati (očitno niso temu namenjene) in ker nikakor nočejo obdržati pravilne oblike



2. Da so ovinki zaje.... in so redko taki kot želiš

3. Da ne vem, kaj naj z njo počnem (ne paše v našo hišo)

4. Da prav paše za objavo pred Veliko nočjo


5. Če ne drugega, lahko vadim vsaj slikanje


6. Da so mi tulipani veliko bolj všeč.

torek, 12. marec 2013

IZOBRAŽEVANJE ŠT. 3


 
Napočil je dan, ko sem se odpravila na dooolgo pot do Trzina. Tam ima fotografska izobraževanja Matjaž Intihar, to je tisti, katerega knjigo sem predihala po dolgem in počez.


Da pa se ne bi izneverila sami sebi, sem nekje pobrala, da se vse skupaj prične prej kot se dejansko je in sem tako eno uro kofetkala v bližnjem lokalčku in se spraševala od kje je prišla napačna ura. Zaključek:  EMŠO, definitivno je kriv EMŠO. Jaz že nisem tega sposobna zamočit.



Okrepljena z že ne vem katero kavo tistega dne, sem se uro kasneje končno uspela usesti na stol v mali predavalnici E-Fotografije. Bili smo pisana druščina mladih, mlajših in še mlajših.


In tako se je pričelo štiridnevno "mučenje". Osvetlitev gor, osvetlitev dol, ISO gor, ISO dol, Čas.... in seveda kompozicija.

Pravijo, da je kompozicija pomembna, ni pomembno samo to, da ti je slika všeč, pomembno je, da je všeč tudi drugim in to naj bi naredila pravilna kompozicija.

Po šestih teoretičnih urah, smo se na pustno soboto odpravili v prestolnico na praktični del.






Ja, zima poskrbi tudi za tako fotografijo. Še malo, pa je ne bo mogoče narediti.















Pomlad ne bo poskrbela samo za prazna kolesarska parkirišča temveč tudi za večje število zaljubljenih ključavnic.

























Zelo rada slikam otroke. So tako sproščeni in naravni.


















Bilo je..............mraaaaaaz. Roke so mi, kljub rokavicam, od mraza otrdele do tiste točke, ko sem se obupano trudila ne-verjeti, v njihovo vnovično uporabo. Če se ne bi malce pred koncem pogreli z najboljšim vročim čajem na svetu, ne vem, ne vem, kaj bi bilo.


Tukaj je bilo pa že skoraj konec in ko sem mislila, da  bom po hitrem postopku odracala do avta, smo se morali še enkrat ustaviti in pritiskati na sprožilec. Takrat bi se skoraj pojedla. Rada slikam, ampak ne v taaaakeeem mrazu.
 
Za zaključek izobraževanja, smo se ponovno zbrali. Morali smo prinesti deset slik posnetih na praktičnem delu ter deset slik posnetih pred ali po praktičnem delu izobraževanja.

 
 Ta je meni ljuba, nastala je dan po praktičnem delu izobraževanja.

Nekaj slik ste videli zgoraj, nekaj v prejšnji, pustni objavi, nekaj pa jih ne boste nikoli.
 
 
 
                                                                                                                 

nedelja, 03. marec 2013

Z RoZINKO na kavi

Dobila sem priložnost, da se preizkusim kot novinarka. To enkratno izkušnjo mi je podarila Rada iz čudovitega, ustvarjalnega, Prostočasnika.

Za prvi intervju sem izbrala dve čudoviti dami, Viktorijo in njeno hči Mankico, ki sta bili tako dobri, da sta v decembru odpotovali čez lužo, se vrnili šele v januarju in mi tako, nehote omogočili, da se zberem in v miru pripravim na intervju.

Konec januarja sem ju povabila na kavo v gostilno



Potrudila sem se in  prišla na dogovorjeno mesto dovolj zgodaj, da sem lahko pred njunim prihodom naredila več deset slik in tako vsaj do neke mere uspela pravilno nastaviti fotoaparat.


Skoraj dve uri smo se ob kavici prijetno pogovarjale o Dišečih dobrih Vilah, Gozdnih vilah Cimetkah te o Srečnih Kokoškah.

¸
Pogovarjale smo se tudi o njunih pustolovskih potovanjih, o veselju ustvarjanja, o materialih, ki jih uporabljata, o glasbi.... in še in še
 
Vse si lahko preberete v najnovejšem Prostočasniku, ki se že nahaja v vaši najbljižji trafiki.
 
Fotografija