petek, 25. januar 2013

Sem se malo igrala in tako ustvarila tili dve lepotici



in


ja, luštno se je igrati





Kaj bi lahko dala notri?

nedelja, 13. januar 2013

IMAM NOVO KAMERO

Jupi! Imam novo kamero!

Po pravici povedano, jo imam že od decembra. Ne vem zakaj, a nekako je nisem želela prijeti v roko.
Tega enostavno ne morem razumeti. V življenju sem naredila že stotine fotografij, sedaj, ko pa imam končno svojo kamero jo skoraj mesec dni nisem prijela v roke.

Mislim, da sem se bala. Bala, da bi naredila fotografijo in bi ta bila zanič. Boječka.

Včeraj pa me je premagala zimska idila.



Bilo je tako lepo, da mi je bilo čisto vseeno kakšna bo slika. Želela sem jo narediti in sem jo.
Vse vem. Ne bi smela slikati z avtomatiko, morala bi prestaviti na večjo hitrost in bolj odpreti zaslonko ali povečati ISO in najbrž še kaj a za to imamo tečaje in jaz se ga bom udeležila.

Do takrat pa bom slikala slike z avtomatiko.


Oh, a ni lepo.

Zdj moram pa kidat sneg. Grrrr...tega pa ne maram preveč.

torek, 08. januar 2013

KJE SO MEJE PRIJATELJSTVA

Ste se že kdaj znašli v situaciji, ko niste vedeli, ali bi prijateljici-ju povedali svoje mnenje oziroma ga - jo seznanili z nečem, kar vi veste on-ona pa ne, pa mislite, da bi moral-a?

Iz področja vzgoje otrok,
- odnosa mož - žena
- odnosov do snahe, tašče, tasta, zeta, staršev....
- odnosov do sodelavcev
- odnosa do samega sebe

in še bi lahko naštevala področja, kjer trčimo ob  to dilemo.

Mnenja so deljena. Večina ljudi to smatra kot vmešavanje na področje, kjer tretja oseba nima kaj iskati in da mora vsak najprej počistiti pred svojimi vrati.
Na drugi strani so ljudje, ki so mnenja, da je dolžnost  in bistvo prijateljstva ravno v tem, da se pred prijatelji ne pretvarjajo in da so dolžni povedati svoje mnenje. (govorimo seveda o dobrih prijateljih in ne o naključnih znancih - to je velika razlika). Vedno pa je potrebno premisliti in pretehtati vsako situacijo posebej in se odločiti po svoji vesti - tu so meje zelo tanke.

Ko naši otroci odraščajo jim govorimo, da je potrebno stvari (naloge, probleme, prijatelje..), pogledati iz različnih zornih kotov, da se odgovor na vprašanja velikokrat skriva in da pot ni vedno ravna in enostavna. Torej jih učimo, da gledajo široko in da so dovzetni za drugačne rešitve in mnenja. Zakaj ta modrost izpuhti, ko gre za naše odnose in ravnanja v odrasli dobi?

Zakaj smo ljudje veliko bolj dojemljivi in odprti za nasvete in mnenja iz tisočerih knjig in revij napisanih posplošeno in od popolnih tujcev, težko pa sprejmemo mnenje svojih bližnjih prijateljev, ki nas osebno poznajo?
Dejstvo je, da nekdo od zunaj drugače vidi naša dejanja oz. nedejanja. Vidi tisto, kar mi ne moremo, nočemo ali ne znamo videti. Zakaj potem to zavračamo?

Jaz osebno raje vidim, da se mi pove, če ga kje lomim. Seveda pa to še ne pomeni, da mnenja drugih vzamem za suho zlato. Veliko raje pa bi npr. danes izvedela, če bi moj otrok namesto v šolo zavil v bife, kot pa šele konec šolskega leta. Tako imam možnost, da o zadevi premislim in ukrepam ali pa tudi ne.
Vem, da marsičesa ne vem in da tudi jaz delam napake in najbolj se bojim napak, ki se jih ne zavedam, zato raje vidim, da mi bližnji prijatelji nalijejo čistega vina in mi dajo možnost, da o tem nato sama presodim.

Ja, tudi mene boli, ko mi povedo, da ga serjem, a sem mnenja da je boljša manjša bolečina danes kot velika jutri.

četrtek, 03. januar 2013

Prazniki, počitnice, oh, kako jih imam rada in kako šele sem vesela, ko jih je konec.

Ne vem zakaj, a med počitnicami, moja ustvarjalnost pade pod ničlo. Zdi se, kot da možgani ne morejo razmišljati o ničemer drugem, kot o darilih, piškotih, okraskih, smrekici, dobrih filmih, slabih filmih, lenarjenju, kartah.....

Tokratni maraton Enke sem končala na odličnem drugem mestu. Samo za primerjavo - lansko leto med poletnimi počitnicami sem končala na zadnjem mestu s skoraj 700 točkami zaostanka.
Res sem ponosna nase.

Letos smo se odločili, da bomo našo smrekico oblekli v piškotke



Okrasitev je bila edino ustvarjalno delo teh počitnic. Žalostno kaj?


In sedaj, ko je vsega konec, se moram ponovno lotiti svojih načrtov. Letos je bila moja Novoletna zaobljuba zelo kratka :  Kar sem si zadala lani, velja tudi za letos. Kratko in jedrnato.

Prvo sem si okrepila svojo knjižnico


To je le nekaj knjižnične literature, nekaj sem jo celo kupila


in nekaj celo prebrala.

Suho branje je težko a tudi koristno. Izvedela sem, s kakšnim fotoaparatom se hočem lotiti svojega izobraževanja.

Za začetek sem se odločila, da bom izbrala fotoaparat  Hobi razreda



Ni najnovejši, ima pa dobre reference in zame še sprejemljivo ceno.