sreda, 20. februar 2013

IZOBRAŽEVANJE ŠT. 2

Nedolgo tega, so mi priporočili novo trgovinico na skrajnem koncu Trubarjeve ulice v Ljubljani.

Seveda sem se morala sama prepričati o njihovi čudoviti ponudbi. Hodila sem od Tromostovja daleč tja čez Resljevo ter se ustavila pred trgovinico ŠIVILJA IN THE HOUSE.

Notri, notri pa sem izgubila razsodnost.  Ne vem zakaj, a blago s čudovitimi  vzorci in prelepih barvnih kombinacij, me povsem zmeša in še preden sem se uspela zbrati sem se prijavila na tečaj aplikacij.


In tako sem se nekega večera vznemirjena odpravila novemu znanju naproti. Kot prvič, sem bila tudi tokrat povsem očarana, saj, ko skupaj daš dušo stare hiše, čudovito blago in krasno družbo, ne more biti drugače.


Za spodbudo so nama (udeleženki sva bili samo dve dami), postregli z omamno dobrimi


piškoti. Seveda pa nisem mogla preprečiti, da se moja štorasta narava ne bi pokazala v vsej svoji veličastnosti. Na tla sem, seveda čisto po nesreči, spustila likalnik, ki se je seveda, razbil. Ahhhh...


Izbira blaga

 
 
 
Sestavljanje ter šivanje

 

Končni izdelek


 
In da lahko malce primerjate
 
 




izdelek moje aplikacijske sošolke Mojce.
 
 
Ne bom izgubljala besed o tem, kako sem na koncu kupila še knjigo, pa blago, pa čipke.... denarnica se je vsekakor stanjšala.
 
 
Znanje pa bom vsekakor nekje uporabile, pa čeprav še ne vem kje in kdaj.
 
 
Še enkrat....zelo, zelo, mi je žal za likalnik.






 

sobota, 09. februar 2013

Dragomerški pustni žur

Dragomer, naselje s tradicijo.

Nedolgo tega (10 let nazaj), sem tam preživela, reci in piši, sedem let. V vsem tem času se mi ni uspelo udeležiti njihovega, daleč naokoli poznanega pustnega žura. Žalostno, saj vem.

Po vseh teh letih, pa so me tja odpeljale dragomerške Žabice in z njimi moja najstnica.

Pravila so preprosta, popoldne žur malčkov, zvečer žur velikih. Bila sem na žuru malčkov, za žur velikih pa še nisem pripravljena. Moram še malo zrasti.

Tukaj je nekaj utrinkov








































 

sreda, 06. februar 2013

IZOBRAŽEVANJE ŠT. 1



Zadnjič sem  v družbi treh mamic ter njihovih treh najstnic (+ my teenager), potožila o veeelikih stroških za izobraževanje, ki me čakajo. Nekaj dni kasneje me je razveselil mail ene od njih s povezavo do kupona Kolektive s katerim sem se lahko prijavila na cenejši enodnevni tečaj v FotoAvenijo.

To bi se moralo zgoditi v sredo, ne to, čeprav tudi danes pada sneg, temveč tisto pred nekaj tedni ko je zapadlo tone snega. In ker sem v temi in snegu na cesti cagava, sem "pogumno" dvignila telefon ter prestavila svojo udeležbo.

Ko je končno napočil dan, sem se z bolj dinamično vožnjo, kot bi se v snegu ter temi, odpravila proti prestolnici. V sobi se nas je nabralo šest nadobudnih slušateljev s svojimi malimi ter malo večjimi kamerami. Seznanili smo se z vsem potrebnim za uspešno fotografiranje in skoraj ni minila minuta, da si ne bi bila hvaležna zaradi predhodnega knjižnega izobraževanja.

Huuura, končno vem, kje se nastavi zaslonka, kje ISO in kje čas. Zmagala sem.


Ko smo končali, sem se precej izžeta odpeljala domov. Kljub utrujenosti sem  se zadovoljno muzala nad pridobljenim znanjem.

Nato pa; "Mami, me boš slikala, rabim za projekt?"
"Seveda bom, mala malca."

Čak mal, kaj pa ostrenje, kje je rafal, kaj pa če je sneg in močno sonce, kaj pa.....ši..

A sem s pomočjo navodil le našla rafal in nastale so te slike


Mislim, da še nisem zaključila izobraževanja.