Tako, s Frišno sva odprli malo trgovinico, bili na najinem prvem ARTish-u in uspešno prodali nekaj izdelkov.
Moram reči, da sem zelo zadovoljna z najinimi prvimi koraki. Ampak!
Vedno se pojavi neki ampak. Najprej imamo majhne želje in ko se nam ta želja izpolni, dokaj hitro ugotovimo, da bi bilo lahko vse tudi bolje in večje.
Po domače povedano, poveča se nam apetit. Tudi meni se je, priznam. Želim več in želim bolje.
Želje so velike, lepe, sijoče, obetavne, žlahtne, obljubljajoče in še in še.
Prvo moram premagati strah, strah pred obilico informacij, ki te lahko že v kali zatrejo. Kot drugo moram premagati strah pred neuspehom - mantra, ki si jo moram ponavljati je "Vsak neuspeh je nova stopnička k uspehu". In tisto tretje, najstrahotnejše, treba se je odločiti, izbrati.
Prvo in drugo je mala malca, tretje, tretje pa me muči, zelo muči. Kako se odločiti, kako izbrati, da bo koza cela in volk sit.
Finalisti so: fotografija, sitotisk in lončarstvo.
Znam sprožiti gumbek na fotoaparatu, znam mešati barvo, kdo pa tega ne zna in vem kakšen lonček mi je všeč. To je vse. Kako hudiča naj se odločim.
Prebiram literaturo in premagujem prvo točko, do druge še nisem prišla. Tretja je pa itak vseskozi prisotna. Človek, zmešalo se mi bo.
Kakšni nasveti?
emmm, vse tri, itak, ampak po vrsti. magari abecednem redu?
OdgovoriIzbrišiJp, se tud jest nagibam k temu. Tako kot so na učili: "vse bo šlo, sam po vrsti pejt".
OdgovoriIzbriši